DOMOVDomov.htmlshapeimage_2_link_0
GALERIJAGalerija/Galerija.htmlshapeimage_3_link_0
RAZSTAVEshapeimage_4_link_0
TEČAJITecaji.htmlshapeimage_5_link_0
KJE SMO?Kje_smo.htmlshapeimage_6_link_0
IZDELAVAIzdelava/Izdelava.htmlshapeimage_7_link_0


Kmalu bo dvajset let, odkar sem ljubezen do slikarstva zamenjal z oblikovanjem gline.

Takrat se mi je to zdelo povsem naravno.

Iz ene dimenzije pač sledi tridimenzionalni svet, prav tako se soočamo z likovnimi elementi…kmalu mi je postalo povsem jasno, da zadeva niti približno ni tako enostavna kot se je zdelo.

Pa prav lončarsko vreteno me je mikalo!

Ko bi vsaj obiskal kakšen tečaj oblikovanja keramike…vsekakor bi si prihranil kakšno leto težavnih trenutkov samostojnega učenja.

Še danes ne vem, od kod tolikšna volja.

A znova se je pokazala kot točna italijanska modrost, da  je v vsaki zmagi poraz,v vsakem porazu je zmaga....vztrajni zmagujejo!

Od tedaj se trudim izdelovati nove oblike in pridobivam pozitivna mnenja komisije za ocenjevanje tovrstnih izdelkov.

Raziskujem in izpopolnjujem se z vsakim dotikom gline, iščem svoj slog, pa čeprav se zdi, da se tu ne da odkriti več ničesar novega…resnica je, da glina samo čaka, da ji z oblikovanjem vdahnemo novo življenje.

In v tistem času je iz navdušenja nastalo naslednje posvetilo:

Priznam,  ljubim jo!

Vsak dan se ji posvečam, ne morem več brez nje in niti nočem.

Nekaj prvinskega je v njej.

Čeprav se poznava že vrsto let, me še vedno privlači kot prvikrat.

Pravzaprav vedno znova odkrivam, da mi ponuja nekaj novega, vedno več mi daje.

Ob njej se učim.

Vsaj eno uro na dan sem samo njen in ona le moja.

Čaka me, da jo nežno a odločno oblikujem po svojih željah.

Včasih je nepredvidljiva, a poskusiva znova in uspeh ne izostane.

Uživam v njeni družbi.

In ljubezen mi vrača, ko se ubogljivo vda pritisku dlani, prstov ter ob tem spreminja obliko.

Čas se ob najini igri ustavi.

Ujameva se kot dobro uigran tim.

Brez besed.

Ime ji je GLINA.


Milan Hramus